Sem Tomaž Dražumerič, trener psov pomočnikov, vodnik službenega psa pri poklicni gasilski enoti Celje, mednarodni sodnik za delo reševalnih psov, pa tudi partner, oče in ljubitelj psov. Z družino živim v Celju in naša življenja že dolga leta spremljajo pasji prijatelji.
V svet kinologije sem vstopil z najdeno psičko Lajko, moja ljubezen do dela s psi pa se je začela z reševanjem. S šolanjem psov se tako ukvarjam od leta 2004.
Med leti 2005 in 2015 sem se kot reševalec z reševalnimi psi aktivno udeleževal iskalnih akcij in svetovnih prvenstev med drugim tudi reševalne misije ob potresu v Indoneziji.
Ker sem imel od nekdaj željo pomagati ljudem in sam živel vedno zelo aktivno življenje sem postal poklicni gasilec. Da lahko združim šolanje psov in pomoč ljudem, sem spoznal, ko sem pričel s šolanjem psov vodnikov za slepe in slabovidne ter pse pomočnike za gibalno ovirane.
Šolanje psov vodnikov slepih in psov pomočnikov je za našo družino nekaj povsem običajnega, je naš način življenja in psi so naši družinski člani. Od leta 2010 je naš dom zapustilo kar lepo število izšolanih psov vodnikov in psov pomočnikov, ki so v pomoč pri vsakdanjih opravilih in na poteh ljudi, ki to pomoč potrebujejo.
Svoje znanje vsa ta leta nadgrajujem v uveljavljenih šolah na Finskem, Nemčiji in Avstriji.
Moje mnenje je, da je s pravim odnosom lahko pes človekov najboljši prijatelj.
Ko pa opravlja poslanstvo pomočnika, je tudi njegov partner pri vsakdanjih izzivih in
spremljevalec na poti v pestro in kakovostno samostojno življenje.
